OSEBNOSTNA RAST

Si predstavljate harmonično, sproščeno življenje, polno samozaupanja, zadovoljstva, ljubezni? Ne? Pomislite na možnost, da bi bila vaša fizična, psihična, čustvena, duševna in duhovna raven uravnotežena in na visoki stopnji skladnosti. Osebnostna rast je zato lahko vaša priložnost, da se lahko začnete razvijati v smer kakovostnega, sproščenega in uravnoteženega življenja. Varovalo za naše telesno in duševno zdravje predstavlja naša samopodoba, ki se zrcali v tem, kako vidimo sebe, kako dojemamo, da drugi vidijo nas in kako vidimo sebe v primerjavi s svojimi vrednotami, ideali. Izraz osebnost izhaja iz grške besede persona in v prevodu pomeni maska. Jung pravi, da je naloga mask ugajanje normam družbe ter hkratno zakrivanje dejanske narave osebe. Za osebnostno rast je potreben čas za spoznanje kakšne maske nosimo in pripravljenost, da jih snamemo ter zaživimo takšni, kot smo. Brez bojazni, da ne bomo sprejeti.

Vesnine zdravstvene težave so klasična zgodba psihosomatskih težav.
Skoraj vsak vikend je Vesna zbolela. Dlje trajajoč kašelj, glavoboli, alergije, različne težave s kožo, hude bolečine v križu in ramenih…vedno nekaj, da vikenda ni mogla izkoristiti za sprostitev po napornem delovnem tednu. Na pogovoru v psihoterapiji pove, da ima stresno in naporno službo in da poleg vsakodnevnih bremen, ki jih občuti v službi, dodaja še svoja, ko se priganja. Zahteve službe, družine, pričakovanja drugih nam pomembnih, tekmovalnost in stresno naravnan zahodni duh, nas vodi v nenehno fizično in psihično prilagajanje in če smo na poti, da pregorimo, tako kot Vesna, je prav, da se ustavimo. Vesna si je dolgo časa obljubljala, da bo začela zdravo živeti, da bo delala na način, ki bo čim manj stresen, se družila s prijatelji, se več gibala na svežem zraku, se ukvarjala z aktivnostmi, ki so jo veselile a jih je opustila. Njen dolgotrajen in prehud stres sta jo dokončno prehitela. Pogovori, ki sva jih imeli v psihoterapiji so bili v smeri kaj si v življenju resnično želi in kaj je v njenem življenju vredno ohranjanja.

Različne zdravstvene raziskave, ki jih je Vesna opravila, niso našle vzroka za njene telesne težave. Zdravnik je Vesni razložil, da se njene zdravstvene težave kažejo v delovanju posameznih organov ali organskih sistemov a natančen vzrok nastanka njenih bolezni ni znan. Psihosomatika je Vesnin odgovor telesa na njeno psihično stisko. Pomembno vlogo pri nastanku in kasneje pri zdravljenju psihosomatskih težav imajo čustva. Psihosomatske težave se pogosteje pojavljajo pri ljudeh, ki čustva težje prepoznavajo in jih ne izražajo, predvsem pa ker težje ozavestijo povezavo med telesnimi težavami in čustvi. Osebnostne značilnosti in psihološki dejavniki imajo pomembno vlogo pri nastanku številnih telesnih in psihosomatskih bolezni in žal se še premalo zavedamo vpliva in povezanosti duševnih pojavov na telo. Vesna se je zaradi svojih zdravstvenih težav odločila, da stopi na pot, kjer bo z vztrajnim delom na sebi in s psihoterapijo dosegla raven osebnostnega delovanja, kjer bo svoja čustva bolje prepoznala in jih namesto s telesnimi simptomi, izražala z besedami. V prvih mesecih življenja, ko otrok še ne govori, otrok svoje občutke in čustva izraža skozi telo. Če v družini ni prepoznavanja, razločevanja in izražanja občutkov in čustev z besedami, kot je bilo v Vesnini družini, se čustvena napetost, negativen stres, razbremeni skozi telesne organe. Ko se je Vesna odločila za prvi pogovor v psihoterapiji, je preteklo kar precej časa. Zaradi nezmožnosti zaznavanja in izražanja čustev je svoje telesne težava zanikala v povezavi s čustvi. Ko se je za psihoterapijo odločila, se je zavedala, da bo potrebna precejšnja vztrajnost in veliko časa, da se njen način za spopadanje s težavami spremeni. V dogovoru z Vesno sodelovanje psihoterapije in njenega zdravnika nakazuje smeri uravnoteženja, saj se povečuje njeno zavedanje psihičnega dogajanja, ki vpliva na zmanjšanje pozornosti njenega telesnega dogajanja.

Vesnine duševne stiske so se najpogosteje izražale s kožnimi spremembami, alergijami in dermatitisom, bolečinami v sklepih (križ in ramena) in glavobolih. Druge najpogostejše psihosomatske bolezni so srčno-žilne (oslabelost srčne mišice, aritmija, povišan krvni tlak, krčne žile), psihične motnje (napadi panike, tesnoba, depresija, motnje spanja in hranjenja), nekatere onkološke bolezni, težave s prebavnim traktom (sindrom razdražljivega črevesja, razjede ulkusa ali dvanajstnika,) bolezni dihalnega sistema (astma, napadi težkega dihanja, piskanje v prsih, kronična vnetja dihalnih poti, občutljivost nosne sluznice, tuberkuloza vnetje sluznice, »cmok« v grlu, revmatoidni artritis, avtoimune bolezni (alergije, artritis in fibromiaglija), motnje v delovanju ščitnice, vaginalna vnetja, močne menstrualne bolečine, neplodnost, vnetja prostate, debelost ali izguba apetita…

Osebnostna rast s sproščanjem
Da je Vesna svoje telesne simptome lažje obvladovala, je v svoje življenje uvedla 20. – 30. minutno sproščanje. Z redno vadbo je sprva le nadzirala posamezne telesne znake, po daljšem času pa je s sproščanjem vplivala na učinkovitost koncentracije, spomina. S sproščanjem je zmanjševala tesnobo, preprečevala stres, zmanjševala svoje psihosomatske bolezni in krepila samopodobo in samozavest.

Različne tehnike sproščanja
Večino tehnik se je potrebno naučiti in z redno vadbo postanejo dobra navada, le potrpežljivi in vestni moramo biti. Za doseganje stanja sproščenosti so najbolj znane tehnike: trebušno dihanje, postopno mišično sproščanje, vizualizacija, meditacija, vodena imaginacija, joga in druge.

Vizualizacija
S pomočjo domišljije lahko z metodo vizualizacije spreminjamo naše čustvovanje, vedenje. Moč domišljije je neomejena in je eden osnovnih načinov, po katerih mišljenj shranjuje informacije. Vizualizacija je lahko sprostitev, ki v nas s pomočjo domišljije obudi prijetne občutke.

Vizualizacija – praktična vaja:

Osredotočimo se na dihanje. Pozorni bodimo na trebušne mišice, ki se pri vdihu in izdihu počasi dvigujejo in spuščajo. Dihamo mirno, počasi.
V spomin si prikličemo prijeten sprehod ob morju in najprijetnejše občutke, ki smo jih doživeli ob valovanju morja.
S čim več podrobnosti in čim bolj živo, da pritegne našo pozornost, si predstavljamo sliko morja, ki nam daje celosten občutek sproščenosti, širine in nas osvobaja negativnih misli.
Sprehajaš se ob obali, morje prijetno valovi, nežen veter boža naše telo in omamlja nas vonj borovcev.
Opazujemo veje dišečih borovcev, ki nežno poplesujejo v vetru.
Sonce prijetno sije, temperatura je prijetna.
Sončni žarki se dotikajo morja, narave in nežno se dotaknejo tudi tvojega obraza. Toplota se razlije po celem telesu.
V ozadju slišiš glasove galebov, ki pomlajuje tvoje telo in duha.
Svež vonj morja in borovcev te osrečuje.
Oblaki mirno potujejo na modrini neba, nežen veter se prijetno dotakne tvojega obraza, telesa.
V tvojem koraku se čuti zadovoljstvo, ki z vsakim korakom narašča.
Nekje v daljavi slišiš izvir in njegov zvok se preplete z zvokom morja in vetra.
Voda v izviru je čista in tudi tvoje misli so bistre.
Globoko vdihneš svež morski zrak, občutiš prijetno svetlobo, kar ti da notranjo moč in energijo.
Sproščen si in počutiš se prijetno.
Hodiš in se prepuščaš svojim mislim, občutkom, slikam.
Pred seboj zagledaš dve poti.
Ena nadaljuje pot ob morju, druga gre v smeri gozda, kjer so borovci.
Izbereš tisti, ki ustreza tvojim željam in trenutnim občutkom in nadaljuješ pot…

Ko z vizualizacijo dosežemo stanje sproščenosti se napetost v mišicah zmanjša, srčni utrip se upočasni, dihanje poglobi, krvni pritisk se zniža in imamo boljšo cirkulacijo.

Mirjam Srebrnjak
Specializantka gestalt psihoterapjie Inštituta IGWien