OSEBNOSTNA RAST

Primer iz prakse: Nina je mlada mamica dveh otrok, poročena in zaposlena v eni od večjih ustanov. Hiti v službo, še prej odpelje otroke v šolo in v gneči se prebija skozi prometno ulico. Postaja ji vroče, začenja jo boleti glava, srce ji močno bije, plitko in pospešeno diha, v prsih jo stiska, počuti se zmedeno, v trebuhu ima kepo in v mišicah čuti napetost. Občuti veliko zaskrbljenost, ki raste v paniko. Želi si najti miren prostor brez ljudi, kamor bi se lahko zatekla. Na poti v službo je razmišljala, da se ni dovolj pripravila za sestanek, da bo šlo vse narobe in v strahu pred tem, da bo postala tesnobna, si je dejansko povzročila tesnobo. Kar nekaj let je mislila, da bo tesnoba odšla sama od sebe, tako kot je tudi prišla. Verjela je, da ko si bo vzela čas za sprostitev, si odpočila od vsakodnevnih domačih in službenih opravil, tesnobe ne bo več. Vse težje je prepoznavala tesnobne misli, ni imela odgovorov na to, zakaj se tako počuti, kako bo zmogla naprej, kaj bo prinesel jutri, se zapletala v razna prepričanja in čustva, s katerim si je začasno olajšala tesnobo v veri, da se je zaščitila pred neprijetnimi občutki in telesnimi stanji. Ko jo je tesnoba tako izčrpala, da ni zmogla vsakodnevnih obveznosti in ko se je krog njenih občutij nemoči in strahov poglobil, se je po nekaj letih izčrpavanja odločila, da poskusi zaživeti drugače.

Ko je prišla k meni na prvo uro psihoterapije, je zaradi današnjega načina življenja, ki zahteva nenehno dokazovanje na vseh področjih, opravičevala tesnobnost s tem, da ima zelo visoka merila, ki jih je, dokler ni bila mama, žena in uslužbenka, z lahkoto dosegala. Čutila se je nesposobno in da ni kos življenjskim situacijam.

S spoznavanjem sebe je odkrivala svoje potenciale, meje in si dovolila, da od sebe ne pričakuje, da bo popolna in da bo vedno izpolnjevala previsoka merila. Kriterije, s katerimi je ocenjevala svoje sposobnosti na vseh področjih, tako v domačem okolju kot v službi, je postavila v racionalne okvire. Z vztrajnim delom na sebi tudi ko si nisi všeč in bi šel najraje v prejšnje vzorce razmišljanja in delovanja, z zavestno osredotočenost na sedanji trenutek, se Nina danes zna na tesnobo odzvati pravočasno in jo obvladovati.
_____________________________________________________________________________

Čas, v katerem živimo, zahteva od nas vse več obremenitev, tekmovalnosti, zahtev in pričakovanj od družbe, družine, službe in na koncu še od nas samih. Da ostanemo nad gladino življenjskega sloga, se trudimo, da smo prilagodljivi, uspešni, hitri, boljši…, kar zahteva veliko stresa ter duševne in telesne obremenitve.

Zaradi načina življenja je pomembno, da znamo ohranjati ravnovesje in da se zavedamo, da je to tudi čas za iskanje novih načinov sobivanja, ki nam ponujajo možnosti povezovanja ter osebnostne rasti. Ko spoznavate svoj notranji svet, kako doživljate sebe, druge in ko se spreminja vaš odnos do sebe, se posledično spreminjajo tudi vaši odnosi z drugimi. Osebnostna rast je priložnost, da zaživite kakovostno in polno življenje. Biti popotnik in odpreti svoj čustveni zemljevid pa ni tako preprosto.

Dostikrat si predstavljamo, da bi stopili na pot spoznavanja sebe, a le toliko, da ne bi bolelo in v iskanju »instant« rešitev, le začasno najdemo svoj prostor na poti, ki morda le za kratek čas odvzame bolečino. Ponudnikov duhovnosti in osebne rasti, ki obljubljajo, da z bližnjico prispete do srečnega sebe je kar precej, zato verjamem, da je tistim, ki zmorejo dovolj motivacije, da bi začeli potovanje osebnostne rasti, težko najti prave ljudi, ki s sočutjem in spoštovanjem do ljudi, prisluhnejo, razumejo in pomagajo.

Osebnostna rast je širok pojem, ki predvsem pomaga pri spoznavanju sebe in s tem možnostjo stika s svojo notranjostjo, da odkrivaš, vidiš in se zavedaš svojih potencialov, se odzoveš in jih z različnimi metodami, pristopi, tehnikami, veščinami, razvijaš in preneseš kot način delovanja v lastno življenje. Ob tem imamo možnost, da postajamo boljši človek, ohranjamo osebno zadovoljstvo, delujemo z močno notranjo močjo in ne glede na situacijo, odreagiramo v skrbi zase in za drugega. Gestalt psihoterapijia, katere specializantka sem, človeka obravnava holistično, kot celoto. Delitev na um in telo je že zdavnaj presežena, saj je za uravnoteženost zdravja potreben preplet fizičnega, mentalnega in čustvenega vidika. Način življenja nas vedno bolj potiska v razne psihosomatske bolezni, kot so koronarne bolezni srca, hipertenzije, sladkorna bolezen, razne kožne bolezni, glavoboli, bronhialna astma, čir na želodcu in vse naštete imajo vzroke v naših miselnih vzorcih, v emocionalnih dejavnikih.

Ko se odločimo, da bi osebnostno rasli, se podali na pot spoznavanja sebe, pomeni, da smo pripravljeni sprejemati tudi svoje slabe lastnosti, se ne obsojati in se učiti doživljanja sebe na način, ki nam ga izražajo vsi, ki nas razumejo, spoštujejo in darujejo iskreno ljubezen. Učimo se, kako negativne besede in misli zamenjamo z razumevajočimi in vzpodbudnimi besedami, mislimi in ko resnično želimo osmisliti naše življenje z vero, da smo sami sebi varen pristan v razburkanem morju, smo do sebe potrpežljivi, sočutni, resnicoljubni in pripravljeni na čisto ljubezen do sebe, ki nam omogoča, da je pot osebne rasti uspešna. Ker ima naš um že ustaljene vzorce, je potrebno veliko vztrajnega dela, truda, potrpežljivosti in časa, da bodo vaši rezultati vidni.

To, kar se odraža v naših mislih, se odraža v telesu in na področju osebnostne rasti delujemo z duševnimi in telesnimi sprostitvami na način, da se umirimo, varno zasidramo v naš duševni pristan.

Sama se v svoji psihoterapevtski praksi poslužujem različnih veščin, tehnik in metod osebnostne rasti. Predvsem delujem na način, da ocenim kateri način dela bi bil za klienta v psihoterapiji najbolj primeren. Meni najbolj blizu in v pomoč pri obvladovanju stresa, zavedanja notranjih in zunanjih dejavnikov ter temelj za možnosti osebnostne rasti, je čuječnost. Prevod besede izhaja iz besede mindfulness, ki pomeni zavestno usmerjanje pozornosti na naše notranja in zunanja dogajanja brez vrednotenja, le kot samo opazovanje.

Številne raziskave na področju čuječnosti so ugotovile pozitivne učinke na področju zmanjšanja stresa, depresivnosti in tesnobe, notranje mirnosti, višje kvalitete življenja. Gre za zavestno osredotočenost, ko smo pozorni v sedanjem trenutku, brez sodb in da se v različnih življenjskih situacijah ne odzovemo avtomatično, glede na naše vzorce iz preteklosti, temveč z možnostjo izbire in svobode. Za čuječnost bi težko rekli, da je tehnika, je način življenja, ki nam omogoča osebnostno rast. Gre za zavestno osredotočenost, kako opazujemo svoje misli, občutke, dihanje, zavedanje telesa in da stvari sprejemamo tako, kot so.

Meditacije so doživljanje miru in naravno zdravljenje (lat. medeor pomeni zdraviti), ki jih lahko izvajamo z pozornim dihanjem. Pri vdihu in izdihu se osredotočate na zrak, ki vstopa in izstopa v vaše telo in ko s pozornostjo združimo telo in um, se zavedamo trenutka tu in zdaj.
Predstavila bom vajo, za katero ne potrebujete poseben prostor, lahko jo delate, ko imate pet do deset minut časa in si z izdihi in vdihi pomagate, da se sprostite, odpravite napetost.

Vaja za sproščanje napetosti
• Ko udobno sedite z naravno ravno poravnano hrbtenico, se zaprtimi očmi osredotočite na dihanje
• Dihajte naravno in se zavestno osredotočite na dihanje
• Ko se pojavijo čustva, občutki, misli, zunanji zvoki, jih sprejmite. Naj pridejo, gredo, ne ocenjujte jih, ne vpletajte se vanje, le opazujte, kot oblake na nebu, ki prihajajo in gredo
• Ko se vaša pozornost ujame v občutke, misli, se jih samo zavedate in se nežno usmerite ponovno na dihanje.

Če uvedete katerokoli vajo meditacije – pozorno dihanje, pregled telesa, ko z pozornim dihanjem kot s skenerjem počasi preletimo telo od glave do nog, se osredotočimo na del telesa ali celega in ga sproščamo, ali pa smo preprosto pozorni pri vsakodnevnih opravilih, lahko povečujemo raven zavedanja v vsakdanjem življenju. Ko hodite, bodite pozorni na stik stopal s tlemi, kakšno držo imate, kako se počuti vaše telo. Ko je pred vami hrana, si predstavljajte sonce, ki je sijalo nanjo, ko je rasla, zavestno se osredotočite na njen izgled in kakšen vonj ima. Zavestno osredotočenost lahko uporabimo, ko se spoprijemamo z negativnimi dogodki, mislimi in občutki. Takrat se znamo postaviti v vlogo opazovalca, videti širšo sliko, imeti vedenje, da so to minljivi dogodki v našem umu ter sprejemati stvari takšne, kot so. Naše življenja z manj stresa pridobi na kakovosti, predvsem pa je osvobajajoče biti to, kar si, se sprejemati takšnega kot si, si dovoliti in zaživeti polno življenje in ne poskušati biti nekdo drug. Takšni kot smo, smo dragoceni.

Osebnostna rast ni nekaj trendovskega, je trdo, vztrajno in potrpežljivo delo in ima učinek le, ko se za to trdno in zavestno odločimo. Zavedanje, da zares ne moremo živeti ne v preteklosti, ne v prihodnosti, temveč le tu in zdaj, daje možnost, da se morda za osebnostno rast odločite ravno zdaj. Le v tem trenutku ste resnično tu in ne rabite biti budist, da preprosto delujete, da ste pozorni, budni.