RAZREŠEVANJE PARTNERSKIH KONFLIKTOV

Maja se še vedno spominja čarobnosti začetnega obdobja zaljubljenosti, ko je verjela, da je Marko tisti pravi, ki jo bo osrečil. Njeno življenje je bilo izpolnjujoče in veselila se je, ko sta se odločila, da bosta živela skupaj. V njenih pričakovanjih je bil Marko idealen življenjski sopotnik. Po nekaj mesecih skupnega življenja pa je razmišljala, kje sta se izgubila na njuni poti. Ko je komunikacija med njima slabela, je za to krivila utrujenost po naporni službi, prosti čas, ki sta ga prej tako rada preživljala skupaj, je postal le čas za umikanje drug od drugega. Marko se je zatekal k računalniku, veliko je odsoten od doma, Maja je prebirala knjige in se umikala vase. Maja je vsakič, ko se je poskušala pogovoriti o težavah, občutila, da je edina, ki si prizadeva, da bi rešila njun odnos, saj se je Marko pogovoru izmikal. Enostavno je zapustil prostor ali pa se je miselno izključil. Marku je že misel, da se je treba spet pogovarjati, prinesla frustracije. Izogibala sta se drug drugega, nista imela več skupnih zanimanj ter nobene potrebe o vsakdanjih opravilih, pogovorih, času, ki bi ga preživljala skupaj. V nerazumevanju drug drugega in nesoglasjih sta bila tako daleč, da partnerskih težav nista zmogla rešiti brez psihoterapije.
PARTNERSKI ODNOS
Romantično obdobje
V partnerstvu gre za prepletanje razvoja osebnosti in razvoja odnosa in vsaka rast posameznika in spreminjanje pred oba partnerja prinaša nove izzive. V obdobju zaljubljenosti, ko se prepletejo naša pričakovanja, prepričanja in ideali, ko verjamemo, da smo s popolnim partnerjem našli smisel življenja, ki se razvija samo po sebi in bo trajalo neskončno dolgo, nas fantazija romantične ljubezni popelje v svet božanskega, večnega. Verjamemo, da smo v partnerju našli manjkajoči pol, zato se počutimo izpolnjene. Zaljubljenost je projekcija sebe v drugega in traja, dokler zaljubljeni ne opazi realnih lastnosti, ki odstopajo in se razlikujejo od projiciranih pričakovanj, predstave o idealnem partnerju.
Realno obdobje
Ker nič ne traja večno, se tudi zaljubljenost izgubi nekje na naši poti in takrat sestopimo v resničnost, kjer opažamo partnerjeve napake in njegovo nepopolnost. Razočaranje, da spet nismo brezpogojno ljubljeni in sprejeti, jezni, ker smo spoznali, da naš še ne dolgo nazaj popoln partner pravzaprav ni popoln…in že se lahko izgubimo v očitkih in konfliktih. Bolj kot smo partnerja videli, da je popoln, več jeze bomo čutili ob spoznanju, da temu ni tako.
Zaradi različnih načinov razmišljanja, čutenja ali delovanja v vsakem partnerskem odnosu nastanejo napetosti, ki lahko vodijo v partnerske konflikte. V tem obdobju je pomembna komunikacija med partnerjema ter način kako izražata in sporočata čustva. Nekateri čustev ne prepoznajo in jih ne morejo izraziti ali pa jih prepoznajo in jih potlačijo ali pa jih izrazijo na neprimeren način. Prava komunikacija čustev v partnerskem odnosu je to, da se partnerja učita svoja čustva prepoznavati. Izražanja čustev se naučimo v svoji družini in vsak človek obvlada tista čustva, ki jih je smel sprejeti v matični družini. Poleg družinskih vzorcev vedenja prinesemo v partnerski odnos tudi vse strahove, žalosti, vsa čustvena zaznavanja sebe, drugih in sveta. Preteklo čustveno kramo v času zaljubljenosti skrivamo pred partnerjem a v obdobju realnosti se zavemo količine neustreznih podedovanih vzorcev in prepričanj, ki smo jih prinesli v odnos. Stari vzorci se počasi rušijo, novi, ki jih gradimo v partnerskem odnosu, pa šele nastajajo, zato lahko čutimo nemoč, ko sestopamo v obdobje realnosti. V tem obdobju se prične čustvena odvisnost od partnerja trgati, partnerja se učita kompromisov, razumevanja drugačnosti, odpovedi in prilagajanja. Pretvarjanje v odnosu ali tišina le otežujeta partnerski odnos. Prepiri povzročajo čustveno ohlajanje in nas usmerjajo k razmišljanju o smislu skupnega življenja. Če vemo, da iz konfliktov vodi pot naprej, je to lahko vzpodbuda za vztrajanje v partnerskem odnosu.
Tekmovalno obdobje
Proces partnerskega konflikta se s prekinitvijo romantične ljubezni in srečanjem realnosti prične kazati v tekmovalnem duhu, v obdobju spopada nasprotij in tekmovanj za premoč v odnosu. Običajno v slabem partnerskem prepiru prevladuje narcistično vedenje partnerjev, kjer vsak od njiju želi izpostaviti sebe, temeljnega konflikta pa ne rešita, saj na prvo mesto postavljata potrjevanje, varovanje sebe, napadanje drugega, obtoževanje…Glavni ohranjevalec partnerskega konflikta je strah pred bližino in intimnostjo, strah pred čustveno ranljivostjo.
Partnerskim konfliktom se v življenju ne moremo izogniti
Če partnerja razumeta kaj se z njima dogaja, lahko njun odnos skozi pogovore, učenja razumevanja drug drugega in sprejetosti raste a le v primeru, če si skupen odnos resnično želita. Na ta način obnovimo zavezništvo s partnerjem na način – odločil(a) sem se za osebo, za odnos, za ljubezen in šele tu se prične delo na sebi in s tem na odnosu, kar pripelje do zrele ljubezni. Konflikt je lahko koristen, če se partnerja pogovarjata in ju spodbudi, da se kljub ranljivosti odkrito pogovarjata o občutkih, če resnično prisluhneta drug drugemu in se ne počutita ogrožene, si postavita realne cilje in pričakovanja ter skupaj najdeta način reševanja partnerskega konflikta, ne rešitev samo
Nekaj tehnik obladovanja partnerskih konfliktov:
• odkrito in neposredno sporočanja v obliki »jaz«, ne »ti«, usmerjeno v tu in zdaj
• empatično poslušanje partnerja namesto zanikanja odgovornosti, pritoževanja, »branja misli«…
• razumevanje in preverjanje razumevanja, kadar nismo prepričani o pomenu sporočila
• pomirjanje sebe ali drugega v primeru vznemirjenja (na primer znižamo glasnost, upočasnimo govor…)
• preložitev konflikta na kasneje( v primeru, ko nastane v zvezi z vprašanjem, ki je vsaj za enega pomembno, je smiselno obljubiti, da bomo z reševanjem tovrstne problematike nadaljevali ob bolj primernem času
• sprememba perspektive (pogled s perspektive prihodnosti ali z očmi drugega) – pomaga nam, da pridemo do rešitve, na katero prej sploh ne bi pomislili. Tako se lažje oddaljimo od problematike in posledično lažje rešimo konflikt.

Posledice nerazrešenih partnerskih konfliktov se kažejo v:
1. slabšanju kvalitete odnosa – komunikacija je temelj zdravega odnosa in pari, ki se med seboj ne pogovarjajo, se postopno odtujijo. Če se v komunikaciji česa izogibamo, narašča število nerazrešenih težav in s tem število področij o katerih se ne pogovarjamo
2. razpad partnerskega odnosa
3. odnos na mrtvi točki – dokler ne razrešimo konflikta, se odnos ne more razvijati. Če preteklih konfliktov ne razrešimo in se jim izognemo, ostanemo ujetniki teh konfliktov.
4. psihosomatske bolezni – aritmije, povišan krvni tlak, alergije, ekcemi, motnje delovana ščitnice, astma, glavoboli, zaprtje, čir na želodcu, žolčni kamni in drugo.
Partnerski odnos omogoča spoznavanje in razvijanje sebe, drug drugega in s tem razvijanje samega odnosa. V tem je bistvo odnosa.

Mirjam Srebrnjak
Specializantka gestalt psihoterapjie Inštituta IGWien